[ Pobierz całość w formacie PDF ]
pogumen. In samó zavoljo njega me je prizadela tista
neumnost z izrezkom iz �asnika. Kako sem mogel biti
tak bedak, da sem dal portret �ive osebe med mrli�e.
Mrtvega med �ive �lovek lahko da, a narobe ne. �ivih
ljudi se tabori0 ki suhec ne sme dotakniti niti z mislijo;
155
NEKROPOLA
BESeDA
enkrat za vselej mora pustiti vse, ki so �ivi, na nevid-
nem, sanjskem otoku zunaj zemeljskega ozra�ja in se
jim ne sme pribli�ati ne z �eljo ne s spominom. Ne po-
lo�iti fotografije �ivega dekleta med grobove. A Rober-
ta sem takrat razbral, zato sem se potem upiral njego-
vemu po�etju z malim �ehom, ko smo zapu0 �ali tabo-
ri0 �e. Nisem videl zdravnika v njem, ampak taktika, ki
se zna prilagajati. Seveda ne morem vedeti, �e bi bilo za
Darka bolje, ko bi bil ostal v Harzungenu. A prokurator-
ja iz Antwerpna so njegovi ljudje popeljali s sabo in ga
s postaje Celle nesli do praznih voja0 kih stavb v Bergen
Belsenu. �e sodim po tem, bi se morebiti tudi meni po-
sre�ilo spraviti Darka v na0 voz in bi bil vsaj v miru in v
zaprtem prostoru. A kaj, takrat me je prehitel stabsarzt
s svojo harlekinsko razigranostjo. Zdaj bi bil �isto dru-
ga�en bolni�ar. O, seveda bi mi v svetu dokon�ne nega-
cije spet usahnila sleherna misel na prihodnost, a potre-
ba po organizirani dejavnosti bi mi ostala. Tedaj pa je
bilo, kakor da se je uresni�ila zavest bli�ajo�ega se kon-
ca, ki je zameglila moj notranji svet ob koncu prve sve-
tovne vojske in ob do�ivetju fa0 isti�nih po�arov. O zlo-
hotni in neodpravljivi tesnobi je za vse tedaj res spre-
govoril Sre�ko Kosovel, a ni bil sam, ki jo je nosil v sebi.
To je tisti ob�utek katastrofe, o kateri govori tudi Iones-
co. Te tesnobe pa se je vsakdo re0 eval po svoje. Nekateri
z umetnostjo, nekateri z bojevitostjo. Jaz sem jo sku0 al
156
NEKROPOLA
BESeDA
odmisliti, ne da bi jo mogel s �im zamenjati. Odmi0 ljal
sem jo nagonsko, to se pravi, da sem jo potiskal v pod-
zavest, od koder je prihajala. V krematorijskem svetu
pa, kjer se je katastrofa uresni�ila, sem se ji spet izmikal,
tokrat z delom. Samogibno sem se odrekel mislim in
spominom in se razdajal v zaporedju vsakdanjih, vsako-
umih, trenutnih gibov. Materializiral sem se v aktivni
skrbi za druge. A kakor je bila iz dejavnosti izklju�ena ne
samó vsaka misel, ampak celó slutnja o prihodnosti mo-
jega bitja, takó je bila izklju�ena sleherna misel na pri-
hodnost tudi pri skrbi za druge. Ker sem bil od mladih
nog prikraj0 an za vsako predstavo o prihodnjih dneh, je
ob ve�nih pe�eh spojitev z golim trenutnim bivanjem
postala dokon�na. Zlo, ki je tukaj presegalo vse domi0 -
ljijske razse�nosti, je bilo �e zdavnaj imanentno v meni
kot prete�a po0 astna senca. Zato se mi zdaj ve�krat zaz-
di, da sem bil zavoljo spojitve s strahom v tem svetu
neob�utljiva filmska kamera, ki ne so�ustvuje, ampak
samó snema. No, primera seveda ni prava, ker ni 0 lo za
ravnodu0 je, ampak za obrambni sistem, ki ni dopu0 �al,
da bi �ustva segla do �love0 kega jedra in na�ela njegovo
zgo0 �eno samoohranitveno energijo. Zato je bil filmski
kameri, ki je bila trda in nepremi�na od strahu, odvzet
tudi spomin, odrezana je bila od preteklosti, kakor da je
neizprosna kislina posnela vso emulzijo s celuloidnega
traku na starih vretenih. Ne pomnim namre�, da bi kdaj
157
NEKROPOLA
BESeDA
s silo odklanjal sleherne vezi s prej0 njim �ivljenjem, lo�il
sem se od njega v neznatnem trenutku, a korenito.
Medtem ko je bil odziv drugih bolj normalen. Nekateri
so si odmi0 ljali celó sedanjost takó, da so ves �as �iveli
v preteklosti. Tak je bil Vlado in si je pomagal s prav-
lji�no podobo ljubezni, katero je zmeraj na novo o�iv-
ljal, jo razvijal in poglabljal.
Saj pripovedovati je res znal. Bil je �e po postavi zgovo-
ren, potegnjen ko kak Holandec, a bolj gib�en in nemi-
ren, z ozkim, zagorelim obrazom. Pa �rnolas. Pravi di-
narski tip. Ni� o0 aben seveda, samó malce vzvi0 en, ka-
kor mu je velevala njegova dalmatinska kri. Takó je bilo
�e v vlaku, ko so nas iz Dachaua peljali v Doro. Samó
deset nas je bilo, deset pravkar potrjenih bolni�arjev,
zato smo potovali v osebnem vlaku. Z drugimi potniki
smo sedeli v velikem kupeju in plavolaso dekle se ni
balo esesovcev in se je z nami 0 alilo. Meni je rekla, da
smo kakor v pi�amah v tistih uniformah, jaz pa sem se
iz vljudnosti, ker je bila tako prijazna, samó nasmehnil.
Preve� sem imel povedati o �rtastih oblekah, a ona nam
je s svojo igrivostjo menda hotela razodeti, da bo tak0 -
nih uniform kmalu konec, zakaj v M�nchnu je bila z
nami v zakloni0 �u sredi prestra0 ene mno�ice. Vlado se
je tedaj vzdignil s svojega sede�a in se prerinil do mene.
Hotel je, naj mu odstopim svoje mesto, ko pa je videl, da
158
NEKROPOLA
BESeDA
ne bo ni�, se je uprl, a se nazadnje vendar spet odpravil
po sredi kolen nazaj na svoj prostor. Ta ne zna, je godr-
njal in skomigal z rameni, medtem ko se je dekle sme-
jalo in so bili tudi esesovci v kupeju ljudje kakor drugi.
A tudi potem, ko sva si bila dobra kakor brata, je bilo
njegovo prvenstvo v ljubezni aksiom. Prihajal je k meni
zve�er, ko sem bil 0 e v sobici z gri�avimi. Imel je �rtast
jopi�, namesto zebrastih hla� pa temno modre trenirke,
ki so mu tesno objemale gle�nje, takó da so bile njego-
ve noge 0 e dalj0 e. Te noge pozna vsaka deklica v Splitu,
je rekel, in njegov skoraj 0 ilasti obraz je ostal resen,
samó nosnici sta mu komaj vidno trepnili, a �e je spet
nadaljeval svojo hojo po ozkih splitskih ulicah in pomo-
lih. Nekega dne se je vzpel kar na skalnati breg kakor
ribi�, ki pazi na prihod tunov; ker moral je biti sam, ko
je bil slabe volje. Za ni� na svetu mu tedaj ni bilo mar. A
ko je bil tako na vrhu, sta spodaj na pe0 �enem pasu rja-
veli v soncu dve dekli0 ki telesi. Edinstven prizor in edin-
stven ob�utek. Strmo skalovje nad bleskom safirnega
morja in nad �okoladnimi oblinami deklet, ki sta kakor
vili na pe0 �enem zati0 ju med skalami. In ni znal prema-
gati svoje pre0 ernosti in zalu�al je kamen, da je zletel v
0 irokem loku in �ofnil v vodo tik ob produ; vili sta se
zdrznili in zbe�ali po divji obali. Vse so bile njegove, a
vendar ni vedel za naslov nobene; ko pa je bil slabe vo-
lje, je sed�l na pletenem stolu pred kavarno in nobeni se
159
NEKROPOLA
BESeDA
ni posre�ilo, da bi ga pregovorila, razen eni, ki je tako
dolgo 0 epetala in mu prigovarjala, da je vstal in sta 0 la
skupaj. Saj, a potem so pri0 li druga�ni �asi, ko so Itali-
jani zasedli Dalmacijo. Tedaj je bil zapor premajhen za
vse splitske fante. Dekleta so pisale v celico: Kaj so te
hudo tepli, Vlado moj? Kako so mogle skriti listke v ro-
bove perila, da jih stra�niki niso na0 li? Potem ga niso
smele obiskati, pa so poslale mlaj0 o sestrico v zapor in
otrok je zlogoval, kakor so mu naro�ile: Kaj so te
hu do te pli Vla do moj? A kmalu zatem je bil
velik proces v Splitu in je bila na zato�ni klopi vsa mest-
na mladina, fantje in dekleta. Sodniki so spra0 evali, de-
kleta pa jim niso odgovarjale, ampak so se hihitale. Po-
tem so vse vkrcali na parnik, a ko so jih imeli odpeljati,
je pri0 el ves Split na obre�je in ljudje so jim nanosili vse,
kar je bilo najbolj0 ega v mestu. Zato, da ne bodo la�ni
na poti. Oni pa so na krovu peli partizanske pesmi. Peli
so jih do Benetk, dokler jih niso izkrcali; ljudje pa so str-
meli v stasite plavolaske, za katere so jim rekli, da so
banditke, a so bile najlep0 a dalmatinska dekleta. Spet so
napolnili z njimi zapor, a imel je sre�o, da je njegovo
okno gledalo na ozek calle, kakor pravijo Bene�ani tes-
nim uli�icam. Veliko sre�o je imel, ker prav nasproti nje-
govih debelih re0 etk je bilo okno, kjer se je �esalo �rno-
laso dekle. Majhna je bila, in ko se je �esala, ga je gleda-
la, kakor da v�, kakó je glede ljubezni z njim v Splitu.
[ Pobierz całość w formacie PDF ]