[ Pobierz całość w formacie PDF ]
pogumen. In samó zavoljo njega me je prizadela tista
neumnost z izrezkom iz ãasnika. Kako sem mogel biti
tak bedak, da sem dal portret Ïive osebe med mrliãe.
Mrtvega med Ïive ãlovek lahko da, a narobe ne. Îivih
ljudi se tabori0 ki suhec ne sme dotakniti niti z mislijo;
155
NEKROPOLA
BESeDA
enkrat za vselej mora pustiti vse, ki so Ïivi, na nevid-
nem, sanjskem otoku zunaj zemeljskega ozraãja in se
jim ne sme pribliÏati ne z Ïeljo ne s spominom. Ne po-
loÏiti fotografije Ïivega dekleta med grobove. A Rober-
ta sem takrat razbral, zato sem se potem upiral njego-
vemu poãetju z malim âehom, ko smo zapu0 ãali tabo-
ri0 ãe. Nisem videl zdravnika v njem, ampak taktika, ki
se zna prilagajati. Seveda ne morem vedeti, ãe bi bilo za
Darka bolje, ko bi bil ostal v Harzungenu. A prokurator-
ja iz Antwerpna so njegovi ljudje popeljali s sabo in ga
s postaje Celle nesli do praznih voja0 kih stavb v Bergen
Belsenu. âe sodim po tem, bi se morebiti tudi meni po-
sreãilo spraviti Darka v na0 voz in bi bil vsaj v miru in v
zaprtem prostoru. A kaj, takrat me je prehitel stabsarzt
s svojo harlekinsko razigranostjo. Zdaj bi bil ãisto dru-
gaãen bolniãar. O, seveda bi mi v svetu dokonãne nega-
cije spet usahnila sleherna misel na prihodnost, a potre-
ba po organizirani dejavnosti bi mi ostala. Tedaj pa je
bilo, kakor da se je uresniãila zavest bliÏajoãega se kon-
ca, ki je zameglila moj notranji svet ob koncu prve sve-
tovne vojske in ob doÏivetju fa0 istiãnih poÏarov. O zlo-
hotni in neodpravljivi tesnobi je za vse tedaj res spre-
govoril Sreãko Kosovel, a ni bil sam, ki jo je nosil v sebi.
To je tisti obãutek katastrofe, o kateri govori tudi Iones-
co. Te tesnobe pa se je vsakdo re0 eval po svoje. Nekateri
z umetnostjo, nekateri z bojevitostjo. Jaz sem jo sku0 al
156
NEKROPOLA
BESeDA
odmisliti, ne da bi jo mogel s ãim zamenjati. Odmi0 ljal
sem jo nagonsko, to se pravi, da sem jo potiskal v pod-
zavest, od koder je prihajala. V krematorijskem svetu
pa, kjer se je katastrofa uresniãila, sem se ji spet izmikal,
tokrat z delom. Samogibno sem se odrekel mislim in
spominom in se razdajal v zaporedju vsakdanjih, vsako-
umih, trenutnih gibov. Materializiral sem se v aktivni
skrbi za druge. A kakor je bila iz dejavnosti izkljuãena ne
samó vsaka misel, ampak celó slutnja o prihodnosti mo-
jega bitja, takó je bila izkljuãena sleherna misel na pri-
hodnost tudi pri skrbi za druge. Ker sem bil od mladih
nog prikraj0 an za vsako predstavo o prihodnjih dneh, je
ob veãnih peãeh spojitev z golim trenutnim bivanjem
postala dokonãna. Zlo, ki je tukaj presegalo vse domi0 -
ljijske razseÏnosti, je bilo Ïe zdavnaj imanentno v meni
kot preteãa po0 astna senca. Zato se mi zdaj veãkrat zaz-
di, da sem bil zavoljo spojitve s strahom v tem svetu
neobãutljiva filmska kamera, ki ne soãustvuje, ampak
samó snema. No, primera seveda ni prava, ker ni 0 lo za
ravnodu0 je, ampak za obrambni sistem, ki ni dopu0 ãal,
da bi ãustva segla do ãlove0 kega jedra in naãela njegovo
zgo0 ãeno samoohranitveno energijo. Zato je bil filmski
kameri, ki je bila trda in nepremiãna od strahu, odvzet
tudi spomin, odrezana je bila od preteklosti, kakor da je
neizprosna kislina posnela vso emulzijo s celuloidnega
traku na starih vretenih. Ne pomnim namreã, da bi kdaj
157
NEKROPOLA
BESeDA
s silo odklanjal sleherne vezi s prej0 njim Ïivljenjem, loãil
sem se od njega v neznatnem trenutku, a korenito.
Medtem ko je bil odziv drugih bolj normalen. Nekateri
so si odmi0 ljali celó sedanjost takó, da so ves ãas Ïiveli
v preteklosti. Tak je bil Vlado in si je pomagal s prav-
ljiãno podobo ljubezni, katero je zmeraj na novo oÏiv-
ljal, jo razvijal in poglabljal.
Saj pripovedovati je res znal. Bil je Ïe po postavi zgovo-
ren, potegnjen ko kak Holandec, a bolj gibãen in nemi-
ren, z ozkim, zagorelim obrazom. Pa ãrnolas. Pravi di-
narski tip. Niã o0 aben seveda, samó malce vzvi0 en, ka-
kor mu je velevala njegova dalmatinska kri. Takó je bilo
Ïe v vlaku, ko so nas iz Dachaua peljali v Doro. Samó
deset nas je bilo, deset pravkar potrjenih bolniãarjev,
zato smo potovali v osebnem vlaku. Z drugimi potniki
smo sedeli v velikem kupeju in plavolaso dekle se ni
balo esesovcev in se je z nami 0 alilo. Meni je rekla, da
smo kakor v piÏamah v tistih uniformah, jaz pa sem se
iz vljudnosti, ker je bila tako prijazna, samó nasmehnil.
Preveã sem imel povedati o ãrtastih oblekah, a ona nam
je s svojo igrivostjo menda hotela razodeti, da bo tak0 -
nih uniform kmalu konec, zakaj v Münchnu je bila z
nami v zakloni0 ãu sredi prestra0 ene mnoÏice. Vlado se
je tedaj vzdignil s svojega sedeÏa in se prerinil do mene.
Hotel je, naj mu odstopim svoje mesto, ko pa je videl, da
158
NEKROPOLA
BESeDA
ne bo niã, se je uprl, a se nazadnje vendar spet odpravil
po sredi kolen nazaj na svoj prostor. Ta ne zna, je godr-
njal in skomigal z rameni, medtem ko se je dekle sme-
jalo in so bili tudi esesovci v kupeju ljudje kakor drugi.
A tudi potem, ko sva si bila dobra kakor brata, je bilo
njegovo prvenstvo v ljubezni aksiom. Prihajal je k meni
zveãer, ko sem bil 0 e v sobici z griÏavimi. Imel je ãrtast
jopiã, namesto zebrastih hlaã pa temno modre trenirke,
ki so mu tesno objemale gleÏnje, takó da so bile njego-
ve noge 0 e dalj0 e. Te noge pozna vsaka deklica v Splitu,
je rekel, in njegov skoraj 0 ilasti obraz je ostal resen,
samó nosnici sta mu komaj vidno trepnili, a Ïe je spet
nadaljeval svojo hojo po ozkih splitskih ulicah in pomo-
lih. Nekega dne se je vzpel kar na skalnati breg kakor
ribiã, ki pazi na prihod tunov; ker moral je biti sam, ko
je bil slabe volje. Za niã na svetu mu tedaj ni bilo mar. A
ko je bil tako na vrhu, sta spodaj na pe0 ãenem pasu rja-
veli v soncu dve dekli0 ki telesi. Edinstven prizor in edin-
stven obãutek. Strmo skalovje nad bleskom safirnega
morja in nad ãokoladnimi oblinami deklet, ki sta kakor
vili na pe0 ãenem zati0 ju med skalami. In ni znal prema-
gati svoje pre0 ernosti in zaluãal je kamen, da je zletel v
0 irokem loku in ãofnil v vodo tik ob produ; vili sta se
zdrznili in zbeÏali po divji obali. Vse so bile njegove, a
vendar ni vedel za naslov nobene; ko pa je bil slabe vo-
lje, je sedèl na pletenem stolu pred kavarno in nobeni se
159
NEKROPOLA
BESeDA
ni posreãilo, da bi ga pregovorila, razen eni, ki je tako
dolgo 0 epetala in mu prigovarjala, da je vstal in sta 0 la
skupaj. Saj, a potem so pri0 li drugaãni ãasi, ko so Itali-
jani zasedli Dalmacijo. Tedaj je bil zapor premajhen za
vse splitske fante. Dekleta so pisale v celico: Kaj so te
hudo tepli, Vlado moj? Kako so mogle skriti listke v ro-
bove perila, da jih straÏniki niso na0 li? Potem ga niso
smele obiskati, pa so poslale mlaj0 o sestrico v zapor in
otrok je zlogoval, kakor so mu naroãile: Kaj so te
hu do te pli Vla do moj? A kmalu zatem je bil
velik proces v Splitu in je bila na zatoÏni klopi vsa mest-
na mladina, fantje in dekleta. Sodniki so spra0 evali, de-
kleta pa jim niso odgovarjale, ampak so se hihitale. Po-
tem so vse vkrcali na parnik, a ko so jih imeli odpeljati,
je pri0 el ves Split na obreÏje in ljudje so jim nanosili vse,
kar je bilo najbolj0 ega v mestu. Zato, da ne bodo laãni
na poti. Oni pa so na krovu peli partizanske pesmi. Peli
so jih do Benetk, dokler jih niso izkrcali; ljudje pa so str-
meli v stasite plavolaske, za katere so jim rekli, da so
banditke, a so bile najlep0 a dalmatinska dekleta. Spet so
napolnili z njimi zapor, a imel je sreão, da je njegovo
okno gledalo na ozek calle, kakor pravijo Beneãani tes-
nim uliãicam. Veliko sreão je imel, ker prav nasproti nje-
govih debelih re0 etk je bilo okno, kjer se je ãesalo ãrno-
laso dekle. Majhna je bila, in ko se je ãesala, ga je gleda-
la, kakor da vé, kakó je glede ljubezni z njim v Splitu.
[ Pobierz całość w formacie PDF ]